V preteklosti so se domačini večinoma preživljali kot kmetje, zato tudi najbolj prepoznavne lokalne jedi pogosto temeljijo na le nekaj preprostih sestavin, ki so jih ti našli bodisi v naravi ali na svojih vrtovih in poljih. Sestavine posamezne jedi pa so lahko zato različne – družine pastirjev so namreč kot glavno sestavino jedi uporabljale mleko, sir in skuto, medtem ko so kmetje, ki so imeli sadovnjak, uporabili sadje.
Čompe in skuta (krompir s slano skuto)
je najverjetneje najbolj preponavna jed Bovške.
Kot ste verjetno že ugotovili, so Čompe in skuto “iznašli” pastirji. V preteklosti namreč ti niso imeli na razpolago veliko sestavin in so se morali pač z najti s tem, kar je “bilo pri hiši”. Bovčani smo za to okusno iznajdbo izjemno ponosni, celo tako zelo, da vsako leto praznujemo tudi krompirju posvečen praznik – Čomparsko noč. Vsako leto jo obeležujemo avgusta.
Jota (juha iz kislega zelja in fižola)
Jed sicer izvira iz italijanskega Trsta. Vendar smo Primorci, potem ko smo kot rezultat Londonskega pakta iz leta 1915, po 1. svetovni vojni živeli pod italijansko vladavino, joto vzeli za svojo. Do danes ostaja pogosta jed na naših krožnikih in če jo boste preizkusili, boste vedeli zakaj. 😉
Zaseka
je tradicionalna slovenska zabela, pripravljena iz sveže ali kuhane slanine, ki je narezana na koščke ali zmleta, nato pa prelita s stopljeno mastjo. Uporablja se kot namaz ali dodatek drugim jedem kot nadomestek masla.
Soška postrv
je zelo okusna sladkovodna riba, jedi pa piko na i dodajo še praženi mandlji.
Frika
je jed, ki ima veliko različic. V osnovi gre sicer za omleto, ki se ji nato doda različne sestavine kot so krompir, jajca, ovči sir, slanina in salama.
Bovški sir
je sir iz mleka avtohtone Bovške ovce, ki se ga občasno kombinira s kravjim ali kozjim mlekom. Ima značilen oster vonj, ter močan in rahlo pekoč okus.
Bovški krafi
je zelo okusna sladica. Gre praktično za testo, nadevano s suhimi tepkami in rozinami, ki je nato kuhano v slanem kropu in prelito s toplenim maslom in popraženimi krušnimi rezinami.
